Na Vidovo nedeljo, 15. junija 2025, je v Dramljah spet odmevala pesem Pa se sliš, pa se sliš od svetga Vida zgun iz združenih moških in ženskih grl, pod vodstvom prof. Matevža Goršiča. To je bila ena od prvih pesmi, ki so jo pred skoraj 40-timi leti zapeli združeni pevci obeh zborov, takrat pod vodstvom prof. Edvarda Goršiča.

In ravno spominom je bila namenjena ta prireditev. Skozi 50-letno zgodovino Moškega pevskega zbora in 40-letno zgodovino Ženskega pevskega zbora Dramlje nas je popeljala moderatorka Polonca Jazbinšek. Spomine so z njo obujali ustanoviteljica in dolgoletna predsednica ženskega zbora Mira Zvonar, prvi predsednik moškega pevskega zbora Anton Kolar ter prvi zborovodja ženskega zbora in dolgoletni zborovodja moškega pevskega zbora prof. Matevž Goršič.

Človek ne živi samo od kruha. Tudi za dušo je treba nekaj storiti. Tega se v Dramljah vseskozi zavedajo, zato je bila pesem vedno spremljevalka človekovega vsakdanjika in praznika. Petje je duhovna bogatitev človeka, saj razdaja in osrečuje tako tistega, ki poje, kot njegove bližnje.

Tako je obiskovalce nagovorila voditeljica prireditve, Polonca Jazbinšek. Najprej se je skozi spomine sprehodila z Antonom Kolarjem.

Roman Sekolec in Stanko Jager sta večkrat ob kozarčku ugotavljala, da bi tudi v Dramljah lahko imeli moško pevsko zasedbo. Za pomoč sta prosila takratnega ravnatelaj Franca Trupej, ki je
imel kar dobra poznanstva v glasbenih krogih.
Moški so se dobili, za predsednika izvolili Antona Kolarja, Trupej pa je za prvega zborovodjo pripeljal svojega prijatelja Edvarda Goršiča in 17. januarja 1975 je bilo na prvih vajah prvič slišati Moški pevski zbor Dramlje. Edvard je bil s kratko prekinitvijo, s pevci 27 let, nato pa je za nekaj časa dirigentsko paličico prevzel njegov sin Matevž Goršič.

Pevci so skupaj doživeli veliko lepega. Posebni spomini jih vežejo na vsakoletne festivale v Šentvidu pri Stični, kjer so z veseljem sodelovali. Bilo pa je to posebno doživetje tudi za njihove domače, ki so jih lahko gledali po televiziji.

Pevce moškega zbora vsa leta druži petje in prijateljstvo. V zadnjih letih so obiskali veliko pevskih festivalov v tujini: na Ohridu, v Pragi, v Budimpešti, v Benetkah. Z veseljem se spominjajo tudi preteklih okroglih obletnic, pa skupnega ustvarjanja z moškima zboroma Skladateljev Ipavcev Šentjur in Planina pri Sevnici.

Pred nekaj leti je zborovodstvo prevzel Gregor Kolar, ki bo zbor popeljal v šesto desetletje.

“Ženske imajo moč, da spremenijo svet s svojim sočutjem in ljubeznijo.”
(Dalaj Lama)

In s svojo pesmijo, dodajamo članice Ženskega pevskega zbora Dramlje…

S slovesnim koncertom, v soboto, 29. 11. 2025, smo ŽePZ in MoPZ obeležili 40. in 50. obletnico neprekinjenega delovanja. Bil je to lep dogodek, ki bo ostal v spominu nam, pevcem, ki pevsko zgodbo pripovedujemo že mnogo let. In tudi obiskovalcem, ki so z nami praznovali.

Voditelj, Vid Palčnik, je spomine prepletel s pesmijo. Najprej so zazvenele pesmi ženskega zbora, s katerimi smo se z lahkoto poistovetile, kot so Bring me little water, Silvy, Kdo še verjame in Obrekovanje. Zadnja je bila tista, ki je navdušila žirijo na tekmovanju v Muti, ravno tako kot obiskovalce na tej prireditvi. Pevke pa jo zelo rade zapojemo, ker združuje glasbo, ki jo še nadgradimo z dramsko igro.

V nadaljevanju smo svoje misli namenili pevkam in domačim, ki jih ni več z nami. Spomnili smo se tudi bivših zborovodij, ki so dodali svoj kamenček v mozaik 40-letnega delovanja. Zanje sta zazveneli pesmi ob glasbeni podpori Gajstnih muzikantov: Morda pa nekoč in Tečejo, tečejo nitke.

Takole je povedal Vid: Dekleta so vlogo prvega zborovodje predale moškemu, takrat še mladeniču Matevžu Goršiču, s katerim so imele vaje februarja 1985.
Takoj so zares zgrabile bika za roge in že prvo leto nanizale kar nekaj uspešnih
nastopov. A Matevž je že čez nekaj mesecev moral v vojsko. Zamenjavo zase pa je
našel kar doma. Angažiral je sestro Alenko Goršič. Matevž je nato zbor znova vodil do leta 89,
ko je dirigentsko palico prevzel Simon Kolar. Leta 1992 zbor prevzame Blanka Pasarič,
namesto katere med bolniško odsotnostjo vskoči Jelka Iskra, leta 2005 pa je pred zbor
za pet let stopila Katarina Pirnat. Med letoma 2010 in 2018 so Drameljčanke pele z
zborovodkinjo Lucijo Kolar, zadnjih sedem let pa z Anjo Brečko.

Prvi del koncerta smo ženske zaključile z Adrco. Nam zelo ljubo pesem, ki pripoveduje življenjsko zgodbo mladega dekleta, neveste, žene in mamice. Dramsko jo je uprizorila Petra Korenjak.

Krajevna skupnost Dramlje je ob 40-letnici delovanja Ženskemu pevskemu zboru Dramlje podelila priznanje za prispevek k razvoju zborovske kulture, za dosežene uspehe in pomembno vlogo pri bogatitvi kulturnega življenja v Dramljah.

Takole so povzeli:

Članice Ženskega pevskega zbora Dramlje že štiri desetletja pomembno soustvarjajo kulturni utrip domačega kraja, večkrat pa gostujejo tudi v bližnji in daljni okolici. Z intenzivnim in strokovnim delom so v zadnjih letih dvignile kakovost svojega petja, kar ni ostalo neopaženo na dveh regijskih tekmovanjih, ki so se jih udeležile v zadnjih letih. Vrsto let se udeležujejo Šentjurjeve revije pevskih zborov, nekajkrat so se udeležile pevskega tabora v Šentvidu pri Stični. Trenutno v zboru prepeva okoli 20 pevk pod vodstvom Anje Brečko.
Vrednost ženskega zbora se kaže tudi v njegovem poslanstvu: povezovanju generacij, ohranjanju kulturne dediščine, spodbujanju ustvarjalnosti ter bogatitvi družbenega življenja.

Veliko nam pomeni… In želimo si, da bomo še dolgo vztrajale in ohranjale živo zborovsko glasbo ter razveseljevale ljudi, ki imajo radi slovensko pesem.

Kot pravi Jože Ramovš:

“Glasba razveseljuje človeka in olepša njegove vesele trenutke,
glasba mu pomaga preboleti najhujše žalosti,
glasba ga opogumlja, glasba mu pomaga k zbranosti
in ga tudi sama na sebi duhovno plemeniti.”

Glasba lahko spremeni svet, ker lahko spremeni ljudi. (Bono)

Cerkev svete Uršule, ki leži na istoimenskem griču, je vidna daleč naokoli. V tej cerkvi domujejo tudi znamenite orgle orglarskega mojstra češkega rodu, Janeza Frančiška Janečka, ki so dosegle že častitljivo starost 300 let, toda niti najstarejši Drameljčani se ne spomnijo, kako so te orgle zvenele, saj jih je že močno načel zob časa.

Ker si mnogo Drameljčanov in drugih obiskovalcev našega griča želi, da bi te orgle zopet zvenele, smo tudi mi pristopili k projektu obnove orgel in 23. novembra 2024 organizirali dobrodelno prireditev, na kateri smo zbirali sredstva za obnovo le-teh.
V hladnem sobotnem popoldnevu so obiskovalci od blizu in daleč napolnili cerkev. Uvodno besedo, v kateri je predstavil orgle, njihovo ohranjenost in potek prenove, je imel orglarski mojster Simon Kolar, v čigar delavnici se orgle tudi restavrirajo.

V nadaljevanju smo prisluhnili ubranemu petju Cerkvenega pevskega zbora župnije Dramlje pod vodstvom Marije Klančar, mladinski pevski skupini Magdalena, ki jo vodi Simon Kolar, domačim instrumentalistom in Klapi Skala.

Program je povezovala Albina Kolar.

Osrednji gost prireditve je bil duhovnik Martin Golob, ki je poudaril pomen cerkvene glasbe in dodal, da si maše več ne predstavlja brez cerkvene glasbe. Naglasil je tudi, da je pri takšnem projektu kot je obnova orgel, pomembno sodelovanje celotne skupnosti. Prav tako je bil navdušen nad samim krajem in cerkvijo in dodal, da bi nekoč, svoja stara leta, želel preživljati na kakšnem podobnem griču s cerkvijo kot je naša Uršula.

Po končani prireditvi so se obiskovalci še malo zadržali v planinski postojanki PD Dramlje, kjer so se lahko ogreli ob toplem napitku in prigrizku.

Ker je imela prireditev dobrodelni značaj, so se vsa zbrana sredstva namenila za obnovo orgel.

Na mrzlo zimsko nedeljo, 23. 12. 1984, je bil ustanovljen Ženski pevski zbor Dramlje. Prve pesmi so zazvenele pod vodstvom Matevža Goršiča v letu 1985.

Zbor deluje vse od takrat. Pevke smo se ob tako pomembnem jubileju obdarile, poveselile in otvorile praznično leto, ki bo za vse nas posebej slovesno.

Z veseljem vas povabimo, da se nam pridružite pri praznovanju in obujanju spominov na preteklih 40 pevskih let, ki ga bomo v letu 2025 zaključile s koncertom.

Do takrat pa vam želimo

BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ in SREČNO 2025!